Samostojni polet Geraldine Mock - 17. april

• Maj 19, 2024

Dan je bil 17. aprila 1964 in Geraldine Mock je postala prva ženska, ki je letalo opravila po svetu in to opravila s samo 750 urami letenja pod pasom. Pravzaprav sta bili približno istočasno tudi dve ženski. Druga ženska Joan Merriam Smith je odšla na polet dva dni pred Geraldine Mock, a se je vrnila petindvajset dni pozneje kot Geraldine. Kot morda ali ne veste, sta bili še dve ženski, ki sta poskušali leteti po svetu, kot sta Mildred Bruce leta 1930 in Amelia Earhart leta 1937. Bruce je uspešno letel po vsem svetu, vendar je njeno letalo z ladjami prepeljalo čez oceane. Bila pa je prva ženska, ki je letela iz Anglije na Japonsko in prva ženska, ki je letela čez rumeno reko. Amelia Earhart je poskušala podvig, a je izginila nekje na Tihem oceanu. Njeno izginotje je še danes skrivnost.

Geraldine Mock je bila prva in najhitrejša ženska, ki je preletela svetovni solo, tudi preko oceanov, solo. Njeno letalo je bilo leta 1953 Cessna 180, v kabini pa sta bila opremljena z dvema trajektnima cisternama, kar ji je dalo več goriva in daljši čas letenja. Skupno gorivo na letalu s tanki ji je dalo 178 galonov in razpon 2400 navtičnih ur ter petindvajset ur letenja pred dolivanjem goriva. Njen let sicer ni potekal brez težav. Njen mož je v letalo namestil HF (High Frequency) radio in sprva ni delal. Zaradi močnega vetra je morala pristati na Bermudah in medtem, ko je čakala na bolj optimalne leteče razmere, je imela radio priklopljen. Izkazalo se je, da je obstajala žica, ki je bila odklopljena. Nato se je Geraldine na poti v Casablanco v Maroku borila proti zaledenelu. Nato je 1. aprila pristala v "tajni" vojaški bazi v Inshaasu, namesto da bi pristala v Kairu v Egiptu. Po nekaj urah zasliševanja vojske v Inshaasu so ji lahko dovolili nadaljevanje leta in nato pristali v Kairu. Zapustila je Columbus, Ohio, 19. marca 1964 in se do 31. marca upala v Kairo.

Ves čas se je njen mož Russell Mock seznanjal s težavami Joan Smith s svojim letalom. V naslednjih dneh je bila v Delhiju in Kalkuti v Indiji, Bangkoku, nato pa je 8. aprila pristala v Manili. Imela je težave z zavorami in tu so jih dokončno odpravili. Počivala je nekaj dni in nato 12. aprila letela na otok Guam in nato na otok Wake. Guam in Wake Island sta ameriški ozemlji. 13. aprila je Geraldine odletela na Havaje, prečkala mednarodno datumsko črto in zaradi tega pravzaprav še isti dan pristala na Havajih.

S Havajev se je odpravila v Kalifornijo. V Oakland je potrebovala osemnajst ur in 2400 S (Siemens) milj. Njen mož je bil tam, da jo pozdravi skupaj s televizijskimi kamerami in ogromno množico dobrodušcev. Joan Smith je bila takrat v Singapurju. 17. aprila 1964 se je Geraldine Mock končno vrnila v Columbus, Ohio, po postankih v Tucsonu, Arizoni, El Paso Texas in Bowling Green Kentuckyju. Vseh trideset dni in 158 letečih ur je potrebovala 22.858 milj.

Prejela je številna priznanja, vključno z zlato medaljo FAA predsednika Lyndona Johnsona in srebrno medaljo Louis Blériot iz FIA ter medaljami in odlikovanji iz drugih držav. Čeprav sta ona in Joan Smith povedala, da se ne dirkata drug drugega, je Geraldine to storila najhitreje in Joan je to storila, da je sledila poti Amelije Earhartov. Tudi Joan Smith je imela veliko težav z letalom med letom. V intervjuju, ko so jo vprašali, zakaj je to storila, je Geraldine novinarjem povedala, da je to storila, da bi vlila zaupanje malemu pilotu, ki ga puščajo v curku curka vesoljska doba.

Za ta polet je postavila dva uradna rekorda s FIA: ženski rekord hitrosti po svetu in hitrosti po vsem svetu v razredu C1-c. Njeno letalo, "Duh Kolumba", ali kot ji pravijo "Charlie", visi v letalskem avionu Boeinga v letalstvu Hangar v centru Stevena F. Udvar-Hazy na mednarodnem letališču Dulles v Washingtonu, D.C.

Kar zadeva Joan Smith, je 12. maja 1964 pristala v Oaklandu v Kaliforniji in s solisti opravila tudi svetovni polet.