Kisel dež

• April 20, 2024

Kisli dež je v bistvu posledica agresivne industrializacije. To nikakor ni sodoben pojav, čeprav so njegova intenzivnost, pogostost in razširjenost zdaj veliko večje kot nekoč. Kisli dež povzročajo tako naravne kot človekove dejavnosti. V preprostejši obliki lahko kisli dež opredelimo kot dež s pH manjšim od 5,6.

Kemikalije, ki prispevajo k tvorbi kislega dežja, se naravno proizvajajo s svetlobnimi in vulkanskimi aktivnostmi. Kisli dež naravno nastajajo tudi z gozdnimi požari. Obstajajo tri glavne spojine, ki povzročajo zakisanje dežja v atmosferi.

Tri spojine so: a) oksidi in druge spojine žvepla, kot žveplov dioksid, žveplov trioksid, vodikov sulfid, sulfatni ioni in žveplova kislina; b) klor in klorovodikova kislina; c) dušikove spojine, kot dušikov oksid, dušikov oksid, dušikov dioksid, dušikova kislina. Poleg teh spojin pri tvorbi kislega dežja prispeva tudi fosforjeva kislina in mravljična kislina.

Ko dež pade čez onesnažen zrak, ki vsebuje več snovi, ki tvorijo kislino, v višji koncentraciji od običajne, nastane kisli dež. Med kemikalijami, ki se pogosto pojavljajo v onesnaženem zraku z višjimi od običajnih koncentracij, so žveplovi in ​​dušikovi oksidi. V nekaterih primerih so lahko tudi hlapi klorovodikove kisline, meglice fosforjeve kisline in drugih kislin. Ti plini se raztopijo v padajočem dežju, zaradi česar postanejo bolj kisli in vodijo v kisli dež. Vključuje sneg in meglo ter dež.

Glavni vir kislega dežja, ki ga je ustvaril človek, je emisija, ki nastane pri zgorevanju fosilnih goriv v avtomobilih, tovarnah in elektrarnah. Velik del žveplovih in dušikovih oksidov nastane pri gorenju premoga in nafte. V kombinaciji z vodno paro v atmosferi nastajajo kisli dež. Območja, ki so nagnjena k kislinam, so gorska in visokogorska območja z obilico dežja in snega, območja z obilnimi vodnimi viri in industrializiranimi pasovi. To je velik problem v ZDA, Kanadi, Nemčiji, na Škotskem, v Indiji, na Kitajskem, na Japonskem. Industrijska območja Indonezije, Tajske, Malezije in Filipinov se bodo do leta 2020 soočila tudi z obilnimi deževnimi oblogami. Med državami Azije bo na Kitajskem najverjetneje prišlo do kislega dežja, saj je močno odvisen od premoga kot vira energije.