Slovenske ženske in menopavza
Ženske v Sloveniji kot ženske drugod doživljamo izzive menopavze. Tako kot v mnogih evropskih in severnoameriških državah staranje prebivalstva prinaša dodatne zdravstvene izzive. Zaradi tega je menopavza in z njimi povezana zdravstvena oskrba žensk vse pomembnejša. Študije, ki jih izvaja Slovensko menopavzno društvo, pomagajo k večji ozaveščenosti in izobraževanju bolnikov in zdravnikov.

Majhna država v vzhodno-srednji Evropi s prebivalstvom nekaj več kot dva milijona, je Slovenija leta 1991 postala samostojna država po več letih komunistične vladavine kot del Jugoslavije. Polovica prebivalstva živi v urbanih območjih. Srednja starost slovenskih državljanov je 44,1 let, povprečna življenjska doba žensk pa 81,2 leta.

Trifazna študija, opravljena v letih 1990, 2000 in 2010, je proučevala simptome perimenopavze in njihove učinke na kakovost življenja žensk. Raziskovalci so to dolgoročno ustanovili, da bi primerjali simptome žensk in ocenili, koliko vpliva menopavze ima na ženske. Vsebinski vprašalniki so poleg življenjskih navad in menopavzalnih navad obravnavali tudi informacije o osebni, družbeni in reproduktivni zgodovini.

Za vsako študijo so bile izbrane ženske med 45. in 54. letom starosti ter jim dodeli vprašalnike za oceno kakovosti življenja. Leta 1990 je sodelovalo 585 žensk, leta 2000 665, leta 2010 pa 334. Zadnja faza študije je pokazala, da se je povprečna starost menopavze povečala s 47,7 leta v letu 1990, na 47,7 let v letu 2000 in 50,4 leta v letu 2010 To je v primerjavi s splošno 51-letno referenčno starostjo, navedeno v Severni Ameriki in Zahodni Evropi.

Število žensk v tem vzorcu je majhno, vendar kaže na povečanje menopavzne starosti. V izvlečku študije ni bilo navedeno, koliko žensk se je v vsaki fazi opisalo ali so bile medicinsko ocenjene, ali so še vedno v menopavzi ali končani menopavzi.

Nekatere zanimivejše ugotovitve glede simptomov menopavze, ki bodo bralcem poznane, vključujejo naslednje iz študije iz leta 1990:
63,9% žensk je navajalo živčnost (tesnoba, nihanje razpoloženja) kot pogost očitek.

* Znojenje ali pretirano znojenje je prizadelo 60,7% vprašanih.
* Vročinski utripi so opazili 55,4% žensk.
* Do leta 2000 se je število nekoliko povečalo. Poročila o živčnosti so narasla na 71,7%, potenje pa je bilo do 63,4%. Leta 2010 so bile te številke relativno nespremenjene.

Nadaljnji zaključki na koncu študije so pokazali, da so najpogostejši simptomi menopavze prizadeli približno dve tretjini žensk v menopavzi. Za manjši odstotek, med 7-13%, so bili simptomi v menopavzi opisani kot hudi. Ženske v raziskavi niso imele pretirano negativnih dojmov o menopavzi in so nanjo gledale kot na običajni del življenja. Študija poudarja, da je osteoporoza za slovenske ženske vedno večja skrb.

Te študije dokazujejo potrebo po boljšem izobraževanju pacientov, da bi pomagali obvladovati simptome v menopavzi in preprečevati staranja, povezana z osteoporozo. Z dodatnimi viri, namenjenimi ženskemu zdravstvenemu varstvu, bo upravljanje menopavze pomenilo boljšo kakovost življenja v letih po menopavzi.

Izvleček: Značilnosti perimenopavze in kakovost življenja slovenskih žensk v letih 1990, 2000 in 2010 - perspektivna študija - Meden Vrtovec Helena (SI) in drugi - Univerzitetna medicina do 13. svetovnega kongresa o menopavzi na www.imsroma2011.com

Menopavza, zdravnik in lahko vam pomagajo pri spremljanju simptomov menopavze!

Navodila Video: Da bi ženske kar ponujale - Vid Valič (April 2024).