Obalna francosko-ameriška poroka

• Maj 5, 2024

Zbudila sem se zgodaj, preden se je večina gostov dvignila s postelje in se začela oblikovati v nevesto, ki sem si jo življenje zamislila. Potem ko sem zaklenila svoje ključavnice v mehke starletne valove in zdrsnila v sodno froko, sem se ustavila in pogledala v oči moža, za katerega bi se poročila. Če se v Marie ne bomo poslovili do poldneva, smo nekaj minut pokradli za vadbo počasnega plesa. V roko mi je zdrsnil šopek belih peoinov, preden me je odbil.

Pred sodno hišo se je zbrala množica prijateljev in družine. Ko sem se približal enemu gostu za drugim, so se obrazi obrnili in poljubčki so bili nameščeni. Pozdravil sem objem tistih, ki so potovali iz Amerike, in uživali v objemih, ki jih nekateri iz moje francoske družine menijo za barbarski objem. Zabava nam je sledila v Mariu, kjer smo sedeli, timoni ob strani. Brat, sestra, bratranec in prijatelj bi bili priča našim zaobljubam in jih potrdili s podpisom. Množica se je utrudila, ko je župan izkoristil priložnost za razpravo o zaslugah svoje vasi. Nihče ne bi pobegnil, ne da bi poznal imena ustanoviteljev Plougasnoua, vendar smo potrpežljivo čakali.

Ko je župan odprl svoje usnjeno vezivo, sem vedel, da je na vrsti naša. Nategoval sem se do razumevanja formalne francoščine, iz katere je bila izvedena naša civilna slovesnost. Seveda sem dešifriral svoj obrat in odgovoril: "Oui," kot Stéphane. Potem ko smo na dnu našega Contrat de Mariage zapisali svoja imena, je bilo uradno, zapečateno z zasaditvijo dobro zasluženega poljuba. Spoznal sem, da gledam v vlažne oči, da Francozi civilne slovesnosti ne jemljejo rahlo.

Ko smo zapustili Marijo, smo se skozi polja artičoke vrnili nazaj proti morju. Šampanjec je bil odkrit, ko so začeli prihajati gostje.

Umaknil sem se v tišino naše hotelske sobe na Chateau de Sable, da bi se pripravil. Zvit in privit, sem si v lase zataknil ročno izdelan glavnik, okrašen s perjem, svilenimi cvetnimi listi in tila. Skozi okno sem pogledal navzdol na očeta in brata, ki sta varovala vrtnico rož, kjer bo slovesnost potekala. Gostje so se začeli zbirati na terasi sredi brenčanja, da bi končali podrobnosti v zadnjem trenutku.

Ko so mi najboljši prijatelji pospravili čevlje in si slekla svileno obleko iz morske deklice, je moje srce začelo trepetati. Čas je bil, da stopi v obleko in postane nevesta. Stéphane me je prikimaval od spodaj, ko je orkester začel melodijo Ave Maria. Skoraj sem pozabil svoj šopek v poplavi čustev, ki so spremljala moj vstop. Na simfonijo Cannon v D sem prešel od očetove roke, da bi spremljal moža pri alterju. Moja mati se je odvrnila od solznih oči. Z naravo kot našo cerkvijo smo se pod krošnjami oblakov obljubljali in si izmenjali prstane. Ko je ženin ukradel svoj drugi bisou, je ocean obarval sijočo mavrico modre in zelene barve s sončnimi žarki. V tistem trenutku, obkrožen s prijatelji in družino, kopan v sijoči sončni svetlobi, sem začutil, da smo slika sreče. Izhodne roke smo se prepletale.

Skupaj smo se spustili na plažo. Mehurčki so plavali v slanem vetriču okoli prijateljev, ki so jim slekli s čevljev, da bi med prste vabili pesek. Flavte šampanjca in slani kaviar kanapeji so si delili na Vin d'Honneurju. Povezave so bile zrahljane in suknjiči odstranjeni, ko so se vsi seznanili, Francozi z Američani.

Ko je noč začela padati in so se napolnile mize za večerjo, so se na ledeni postelji predstavili ogromni krožniki sadja: ostrige, mulji in druge morske školjke. Med prvimi, ki sem jih vzorčila, so bile parne kozice, rakovice in langoustine. Odločen, da bom poskusil vse, sem odstranil morskega polža iz njegove čudežne lupine. Če ga z grimaso položim v usta, me je olajšal blag okus in čvrsta tekstura. Ameriški gostje, ki so vzorčili to neznano poslastico, so bili podobni prijateljem Stéphana, ki so poskušali zgraditi svoje prve fajite na mehiški večerji, ki sem jo gostil. Radovedno so se ozrli po mizi in opazili strategijo, s katero naj napadejo, oboroženi z različnimi pripomočki za pokanje, trkanje in lomljenje.

Ko je sonce zašlo, so se namestile mize in predstavljen je bil drugi tek sveže ribe v paru z belim vinom. Med tem krožnikom in teletom telečjega mesa, ki je sledil, je bilo postreženo nepce, ki je čistilo Trou Normand iz sorbe jabolčnega likerja. Gostje, ki niso navajeni na gurmanski francoski slog jedilnice, so ga pogreli za lahko sladico. Obrok ne bi bil končan, dokler sir in solata ne bi krožila in kozarci rdečega vina izpraznili.

Po polnoči je bil dol ples. Težki iz dolge repasaže se mnogi niso prebili skozi prvih nekaj številk, preden so se umaknili na svoje postelje. Ko smo gledali iskrice, ki so letele z vžigalim ognjemetom na naši torti, je bilo še več šampanjca. Večplastne bele torte so tuje v okrožju, kjer je priznana ikonična poročna torta piramida kremnih kroglic, napolnjenih s smetano, imenovanih pièce montée. Kava in sladkor sta spodbujala ples, ki je trajal do zgodnjega jutra.

S šopki in podvezicami smo odšli. Popeljal sem se po vijugastem stopnišču, padel sem v zaslužen spanec pod odejo iz perja, da sem zbudil svetlolaso ​​novoporočeno osebo.

Po zajtrku na terasi naše sobe je trkanje na vrata naznanilo prihod družinskih radovednih, da bi ukradli pogled v samotno graščino, kjer smo preživeli prvo noč.

Poldnevni čas smo prišli do dvorca, da bi se poslovili od gostov pred malico. Za mnoge bi bil to začetek njihovih francoskih počitnic. Za nas bi konec pomenil miren trenutek, iz katerega bomo začeli skupno življenje.

Izbira, da bi v Franciji gostila poroko, se ni izkazala za majhno. Medtem ko se je pritisk vztrajno približeval, smo bili srečni blagoslovljeni, ko je vse postalo na svoje mesto. Če pogledam nazaj, ne bi ničesar spremenil. Vsak del mojega spomina na ta dan je kopan v čudoviti lepoti.

Navodila Video: LJUBEZEN JE ČUDNA REČ ("Love Is Strange") (Maj 2024).