Aung San Suu Kyi

• Maj 2, 2024

Aung San Suu Kyi se je rodila 19. junija 1945 v Rangoonu staršema Aung San in Khin Kyi. Njen oče Aung San je bil politična osebnost in je bil umorjen, ko je bila Suu Kyi le malček. Khin Kyi je bil tudi politična osebnost in je leta 1960 postal veleposlanik Burme v Indiji in Nepalu. Suu Kyi je leta 1969 iz Oxforda pridobila diplomo iz filozofije, politike in ekonomije. Leta 1971 se je poročila z doktorjem Michaelom Arisom in kmalu zatem dobila sina Aleksandra. Njihov drugi sin Kim se je rodil leta 1977. Suu Kyi se je leta 1988 vrnila v Burmo, da bi skrbela za svojo umirajočo mater.

V času, ko se Suu Kyi vrnil v Burmo, je dolgoletni predsednik stranke, general Ne Win, odstopil s položaja. Bilo je veliko demonstracij, ki so pozvale k demokraciji, ki so bile nasilno zatirane. Enkrat je Suu Kyi na shodu nagovoril pol milijona ljudi o potrebi po demokratični vladi. Na mestu generala Ne Wina je na žalost oblast prevzela vojaška hunta.

Navdušil ljudi, kot so Gandhi in filozofije budizma, je Suu Kyi še naprej govoril proti vladi v imenu človekovih pravic in demokracije, vlada pa je to opazila. Zaprli so ji hišni pripor, če ne bo obljubila, da bo zapustila državo, vendar je tega zavrnila. Uradno je bila postavljena v hišni pripor 20. julija 1989. Naslednji dve desetletji bo občasno preživela v hišnem priporu in zunaj nje.

Čeprav je veliko časa preživela v hišnem priporu, se ni nikoli odrekla upanju in se ni nikoli nehala boriti za človekove pravice. Ostala je aktivna v svoji politični stranki in se udeleževala sestankov, kolikor jih je dobila v obdobju izpustitve iz hišnega pripora. Ker je priznala, da vlada uporablja hišne aretacije za nadzor nad njo, je nenehno apelirala na izpustitev. Ta čas je tudi osebno rasla, tako da je brala, študirala in celo igrala klavir. Dokončno je bila izpuščena iz hišnega pripora za dobro 13. novembra 2010. Suu Kyi je 2. maja 2012 uradno postala članica parlamenta.

Suu Kyi je za prizadevanja v boju za človekove pravice prejela številne nagrade in veliko priznanje svetovne skupnosti. Leta 1990 je prejela nagrado Rafto in nagrado Saharov za svobodo misli, leta 1991 pa Nobelovo nagrado za mir. Nekatere druge nagrade, ki jih je pridobila, vključujejo nagrado Jawaharlal Nehru za mednarodno razumevanje, Wallenberško medaljo, kongresno zlato medaljo in predsedniško medaljo svobode.

Aung San Suu Kyi je resnično primer pogumnosti in odpornosti vseh zagovornikov človekovih pravic. Bila je pripravljena storiti vse, kar je morala v imenu človekovih pravic; koliko od nas lahko reče isto? Je resnično izjemna ženska in povsod izjemen primer za borce za človekove pravice.

Navodila Video: Aung San Suu Kyi: How a peace icon ended up at a genocide trial - BBC News (Maj 2024).