Razplet na Aljaski
Razpad na Aljaski je podoben pomladni norosti drugih držav. Zdi se, da takoj, ko prva spomladanska ptičja pesem razbije tišino in prva cvetica ustreli iz hladne trde zemlje, se ponavadi spustimo v prekomerno vožnjo. Vožnja do službe traja predolgo, vožnja domov še dlje, pohitimo, da bi nove rastline spravili v tla, zavedamo se, da se zdijo dnevi ure dlje (čeprav gre le za nekaj minut), si v dan privoščimo še več nalog, kot smo se jih že prijeli. Vsi smo ob prvih znakih pomladi nori.

Aljaska v letošnjem letu kliče po razpadu. Stavite lahko celo v Nenani ledeni klasiki, ko bo reka naredila tisti dejanski prelom, ko se bo led spustil na kopno, pri čemer je na ledu prijel stativ, ki potegne vrv, pritrjeno na uro in ustavi, kar daje uradni čas razpada.

Toda razpad je toliko več kot samo to. Če ste bili že precej v temi, na poti do službe in spet na poti domov in kosilo preživite ob gledanju sonca, potem lahko resnično cenite razpad. Ko so vaši vikendi prehladni in so dnevi premajhni, da bi lahko kaj naredili, razen da ostanete priklenjeni v svoje džamije, ko berete knjige ob ognju, potem ste pripravljeni na razpad. Če pa ves prosti čas porabite za lopat sneg z avtomobilov, pločnika, vozišča in strehe, razbitja ne more priti prehitro.

Razpad pripelje medvede iz prezimovanja, cesta v parku Denali se preplavi in ​​vsak teden odpre še kakšno kilometrino, arktični snežni zajčki in ptarminke pa začnejo rasti temnejše poletne plašče. Na žalost tudi to vzbuja norost. Narodi ljudi so krajši, nasilni zločini pa so med razpadom večji. Vse nakopičene smeti in "stvari", ki so ostale na dvorišču, ki ga je skrival sneg, so zdaj vidne. Blato postane naslednja velika težava. Ko se ves sneg topi, blato zavzame svoje mesto. Blato na avtomobile, otroke, pse. Veliko avtopralnic poteka v tridesetih stopinjah vremena in ponavadi karkoli doseže tudi cev.

Razplet na Aljaski je zgolj spomladanska norost drugih področij, ki jih je povečalo tisoč. Nič hudega, kajne ???? Hmmm.