Opredelitev terapije
Ker se je terapija razvijala, je bilo oblikovanih veliko različnih vrst učinkovite terapije. Začetek terapije za duševno zdravje je bil seveda oz. Freudova psihoanaliza katere cilj je pridobiti osnovne teme zavesti, da bi dobil vpogled. Ideja je bila, da ima vsaka oseba neznane teme, ustvarjene iz otroštva, ki vplivajo na njihovo sposobnost, da se ukvarjajo s svetom. Te teme so poleg različnih močnih pogojev pri ljudeh, kot sta želja po povezanosti in želja po užitku, ki se lahko zmoti. Medtem ko še vedno obstaja nekaj strokovnjakov, ki izvajajo čisto psihoanalitično terapijo, kar zahteva več sej na teden in lahko traja leta za pronicljiv preboj, bo večina strokovnjakov uporabila vidike te terapije in jo namesto tega vključila v druge vrste pogovorne terapije.

Bolj priljubljena oblika terapije je vedenjska terapija ki deluje pod idejo, da naše vedenje vpliva na naše razmišljanje in razpoloženje in da lahko z prepoznavanjem in spreminjanjem nefunkcionalnih vedenj spremenimo svoje duševno zdravje. Čista vedenjska terapija se pogosto uporablja pri otrocih s pomočjo starševstva in družinske pomoči ter s posebnim izobraževalnim delom z duševno oviranimi otroki in odraslimi.

Različice v vedenjski terapiji vključujejo kognitivno vedenjsko terapijo, ki je bila razvita v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, in dialektično vedenjsko terapijo, ki je bila razvita v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Kognitivno vedenjska terapija (ali CBT) deluje na ideji, da ne samo, da naše vedenje vpliva na duševno zdravje, ampak tudi naše misli delujejo v sorodu s tem in tako deluje na prepoznavanje in spreminjanje obeh disfunkcionalnih misli (na primer negativnega samogovorjenja, ki ga mnogi od nas počnejo) vsak dan o sebi »Tako si neumen«, »tako si debel in len« itd.) in nefunkcionalnih čustvih. Za CBT je bilo ugotovljeno, da je učinkovit v številnih situacijah od depresije do anksioznosti in fobij. Dejansko se je CBT celo razširil in nastal je še en poganjk, imenovan Trauma Focused CBT, ki pomaga posameznikom, ki so bili zaradi travme.

Dialektična vedenjska terapija ali DBT je bil razvit na konceptu, ki ga ljudje ne morejo zgolj nalagati, da se ves čas spreminjajo tako, kot so v CBT. Cilj DBT je bolj uravnotežen pristop in delo na spremembah, hkrati pa potrjuje izkušnje osebe in jih uči posebnih veščin za reševanje stresa in medosebnih težav. DBT je bil sprva razvit za posameznike z mejno osebnostno motnjo in so bili običajno samouničevalni in samomorilni, vendar se učinkovito uporablja za širok spekter vprašanj in populacij.

Motivacijski intervju je novejša oblika terapije, ki je koristna za posameznike, ki si prizadevajo, da bi si opomogli od zlorabe snovi ali ki niso prepričani, ali resnično želijo terapijo. Deluje z idejo, da se spremembe dogajajo postopno in da niso vsi pripravljeni na spremembe na enak način, zato je naloga terapevta pomagati posameznikom, da postanejo motivirani za spremembe.

Druge bolj specializirane terapije vključujejo EMDR, pripovedno terapijo, psihodramo terapijo in umetniško terapijo. Desenzibilizacija in predelava očesnega gibanja ali EMDR je dokaj novejša oblika terapije, ki posameznikom pomaga pri obdelavi travmatičnih izkušenj s tem, da postanejo »desenzibilizirani« na spomine ali pa niso tako občutljivi, ko se jih spomnijo. Narcijska terapija deluje na ideji, da vsi pišemo svoje zgodbe ali poslušamo druge, ki jih pišejo za nas in da lahko s spreminjanjem zgodbe drugače gledamo, da spremenimo svoje življenje. Psihodrama deluje na podoben način in s pomočjo vlog spodbuja uporabo dejansko dramatičnega igranja naših pripovedi. Art terapija je uporaba umetnosti za izražanje notranjih misli in čustev in se pogosto uporablja pri otrocih, čeprav je učinkovita tudi pri odraslih.

Medtem ko vsaka od teh terapij zahteva posebno usposabljanje, se večina terapevtov vsaj zaveda tehnik vsakega in jih bo uporabila eklektično, kot je potrebno za situacijo, odvisno od stopnje udobja pri uporabi. V pomoč je, če se s svojim terapevtom pogovorite o tem, kaj uporablja kot teorija pri ugotavljanju, ali je ta oblika terapije prava za vas.

Navodila Video: Tomaž Flajs, psihoterapevt: “Kaj pomeni biti moški?” (Maj 2024).